Regresni zahtevki proti delodajalcem – koliko lahko delodajalca stane poškodba pri delu?

Zakaj poškodba pri delu ni le kadrovski, ampak finančni dogodek

Ko se v podjetju zgodi nezgoda pri delu, se vodstvo najprej ukvarja z zdravjem delavca, inšpekcijskim zapisnikom in nadomeščanjem odsotnega. Finančni del računa pa pride kasneje – pogosto leto ali dve po dogodku – in ga pogosto sestavljajo trije med seboj neodvisni zahtevki.

Prvi je odškodninski zahtevek poškodovanega delavca za telesne bolečine, strah, skaženost in izgubljeni zaslužek. Drugi je regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za stroške zdravljenja in izplačana nadomestila plače. Tretji, najbolj podcenjen, je regresni zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), kadar posledica poškodbe ni le bolniška odsotnost, temveč invalidnost, potreba po tuji pomoči ali smrt delavca.

Regresni zahtevek ni kazen in ni globa inšpektorata. Gre za civilnopravno terjatev nosilca socialnega zavarovanja, ki je zaradi delodajalčeve opustitve moral izplačati sredstva iz javne blagajne. Prav zato tudi ne zastara skupaj z inšpekcijskim postopkom in prav zato ga ni mogoče odpraviti s poravnavo, ki jo podjetje sklene neposredno z delavcem.

Pravna podlaga: kdaj ZZZS in ZPIZ smeta zahtevati denar nazaj

Regresni zahtevki nimajo enotne pravne podlage – vsak zavod ima svojo, ki jo je treba brati skupaj s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

ZZZS: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

• 86. člen ZZVZZ določa splošno pravico zavoda, da zahteva povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. Drugi odstavek izrecno določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja delodajalec.
• 87. člen ZZVZZ je v praksi najpomembnejši: zavod lahko zahteva povrnitev škode od delodajalca, kadar je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, da niso bili izvedeni predpisani higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
• 88. člen ZZVZZ pokriva primere, ko je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki za določeno delo zdravstveno ni bila zmožna.
• 91. člen ZZVZZ določa obseg odškodnine: stroški zdravstvenih in drugih storitev ter zneski denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje zavod.

ZPIZ: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

ZPIZ svoje zahtevke opira na 190., 190.a, 191. in 192. člen ZPIZ-2, obseg pa določa drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2. Ta je za delodajalca bistveno bolj neugoden kot ZZVZZ: odškodnina obsega nastale stroške ter celotne zneske pokojnin in vseh drugih prejemkov, ki jih zavod izplačuje – ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih. Poleg tega lahko zavod zahteva tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), kadar gre za prometno nesrečo.

Vezni člen: ZVZD-1 in Obligacijski zakonik

Oba zavoda uspeta z zahtevkom šele, kadar dokažeta vzročno zvezo med opustitvijo delodajalčevih dolžnosti po ZVZD-1 (ocena tveganja, usposabljanje, osebna varovalna oprema, nadzor, varnostne naprave na strojih) in nastalo škodo. Presoja poteka po pravilih odškodninske odgovornosti iz Obligacijskega zakonika, pri nevarni dejavnosti pa se odgovornost lahko presoja tudi objektivno.

Koliko denarja zavoda dejansko izterjata: uradne številke 2020–2025

Naslednje številke izhajajo iz letnih poročil ZZZS in ZPIZ in so edini javno preverljivi vir o obsegu regresnih zahtevkov v Sloveniji.

ZZZS: izterjana povračila škod zaradi poškodb pri delu in poškodb po tretji osebi

Vir: letna poročila ZZZS (tabela »Izterjava regresnih zahtevkov«). Podatek zajema poškodbe pri delu in poškodbe po tretji osebi skupaj. V letu 2025 je ZZZS vložil 149 tožb, od tega 91 zoper pravne osebe.

Trend je jasen: po dveh letih stagnacije se je izterjani znesek v letu 2025 povečal za dobrih 40 odstotkov in je v šestih letih več kot podvojil. Zavod je hkrati okrepil evidentiranje primerov in dosleden pregled zapisnikov o raziskavi nezgode pri delu.

ZPIZ: regresne zadeve in tožbe

Vir: letna poročila ZPIZ. Skok v letu 2022 je zavod pojasnil z novim načinom vodenja evidenc – informacijski sistem od tedaj samodejno odpre regresno zadevo, kadar je kot vzrok invalidnosti zabeležena poškodba pri delu, poklicna bolezen ali poškodba zunaj dela.

Za delodajalca je pomembna predvsem razlaga te razlike: število odprtih zadev se je v štirih letih skoraj početverilo, število tožb pa upada. To ne pomeni manj pritiska, ampak da se vse več zadev zaključi izvensodno – s poravnavo ali plačilom pred tožbo. ZPIZ je v letu 2025 z zavarovalnicami sklenil 21 poravnav in prejel plačila v znesku 395.110,52 EUR. Skupni prihodki ZPIZ iz naslova regresnih zahtevkov so znašali 1.576.080 EUR (2023), 1.709.858 EUR (2024) in 1.687.021 EUR (2025).

Kaj konkretno vključuje regresni zahtevek

Podjetja pogosto pričakujejo račun za nekaj sto evrov zdravniške oskrbe. Dejanska struktura zahtevka je širša.

Razlika v velikostnem redu je bistvena. Zahtevek ZZZS pri zlomu roke na stroju se pogosto giblje med 2.000 in 15.000 EUR. Zahtevek ZPIZ pri 40-letnem delavcu, ki je zaradi poškodbe razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, pa pomeni izplačevanje pokojnine več kot dvajset let – kapitalizirana vrednost takega zahtevka redno presega 100.000 EUR, pri smrtnih primerih z vzdrževanimi družinskimi člani pa lahko tudi bistveno več.

Oba zahtevka se seštevata z odškodnino, ki jo delavec uveljavlja sam, in z morebitno globo Inšpektorata RS za delo. Kazenska odgovornost odgovorne osebe zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu je ločena zgodba, ki na regresni zahtevek ne vpliva – lahko pa ga močno olajša, saj pravnomočna obsodba praktično dokaže krivdno opustitev.

Kako poteka postopek in kje delodajalci izgubijo primer

Postopek je predvidljiv, zato je nanj mogoče vnaprej pripraviti dokumentacijo.

1. Prijava nezgode pri delu (obrazec ER-8) in prijava Inšpektoratu RS za delo pri hujših poškodbah.
2. Interna raziskava nezgode – zapisnik delodajalca o vzrokih, ki je pozneje osrednji dokaz za obe strani.
3. Inšpekcijski zapisnik oziroma odločba, kadar je inšpektor opravil ogled.
4. Poziv zavoda na plačilo z izračunom izplačanih dajatev, običajno 6–24 mesecev po dogodku.
5. Izvensodna faza – ugovor, pogajanja, poravnava. Tu se danes zaključi večina zadev.
6. Tožba pred pristojnim sodiščem, če dogovora ni.

Najpogostejše napake, ki primer izgubijo že pred sodiščem:

• Ocena tveganja ni posodobljena ali ne zajema konkretnega delovnega mesta oziroma stroja.
• Ni dokazila o usposabljanju za varno delo prav na tej napravi ali za konkreten postopek (npr. odpravljanje zastoja).
• Manjkajo pisna navodila za varno delo ob stroju in evidenca njihove seznanitve.
• Odstranjena ali premoščena zaščita stroja, ki jo je vodstvo toleriralo.
• Prepozna prijava zavarovalnici – zamuda rokov iz zavarovalnih pogojev je pogost razlog za zavrnitev kritja.
• Priznanje odgovornosti brez zavarovalnice – izjave vodstva ali poravnava z delavcem brez soglasja zavarovalnice lahko pomenijo izgubo kritja.

Zakaj osnovna polica odgovornosti pogosto ne pomaga

Najbolj neprijetno odkritje za podjetja je, da imajo sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti iz dejavnosti, ki pa regresnih zahtevkov ZZZS in ZPIZ ne krije. Razlog je v strukturi kritja: osnovna polica krije škodo, povzročeno tretjim osebam. Zaposleni v tem kontekstu ni tretja oseba, nosilca socialnega zavarovanja pa nastopata kot pravna naslednika delavčevega zahtevka.

Za dejansko zaščito morajo biti na polici izpolnjeni trije pogoji:

1. Razširitev na delodajalčevo odgovornost za poškodbe pri delu in poklicne bolezni zaposlenih.
2. Izrecna vključitev regresnih zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj (ZZZS in ZPIZ) v obseg kritja – v pogojih poiščite formulacijo o zahtevkih zavodov za zdravstveno oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
3. Ustrezno visok limit kritja in prava časovna osnova. Ker se zahtevki pojavijo z zamikom, je pomembno, ali polica deluje po načelu nastanka škodnega dogodka ali po načelu prijave zahtevka; pri menjavi zavarovalnice je nujno urediti neprekinjenost.

Dodatno preverite še podlimite za škodo zaradi poklicnih bolezni, kritje pogodbenih delavcev in agencijskih delavcev, teritorialno veljavnost pri napotenih delavcih ter odbitno franšizo. Praktičen pregled celotnega sistema kritij najdete v vodniku Zavarovanje odgovornosti za podjetja, specifike delovnih nezgod pa v članku Delodajalčeva odgovornost pri poškodbah pri delu.

Kaj naj podjetje naredi zdaj

Regresnega zahtevka ni mogoče preprečiti z eno samo potezo, mogoče pa je bistveno znižati verjetnost in finančni učinek.

Preventiva (pred nezgodo)

• Posodobite oceno tveganja ob vsaki spremembi stroja, tehnologije ali organizacije dela.
• Vodite dokazljivo evidenco usposabljanj, preizkusov znanja in prevzema osebne varovalne opreme.
• Za vsak nevaren stroj zagotovite pisna navodila za varno delo, tudi za odpravljanje zastojev in vzdrževanje.
• Uvedite reden interni nadzor nad uporabo varovalnih naprav in ga zapisniško dokumentirajte.

Ob nezgodi

• Zavarujte kraj dogodka in fotografirajte stanje stroja pred posegi.
• Skrbno sestavite zapisnik o raziskavi nezgode; ta dokument boste brali še čez dve leti.
• Nemudoma obvestite zavarovalnico oziroma posrednika, tudi če zahtevka še ni.
• Brez soglasja zavarovalnice ne priznavajte odgovornosti in ne sklepajte poravnav.

Na polici

• Preverite, ali je delodajalčeva odgovornost sploh vključena in kakšen je limit.
• Zahtevajte izrecno kritje regresnih zahtevkov ZZZS in ZPIZ.
• Uskladite limite z realnim scenarijem trajne invalidnosti mlajšega delavca, ne z zneskom povprečnega zahtevka ZZZS.

Pri Trendsvetu kot zavarovalni posrednik pregledamo obstoječe police, poiščemo vrzeli v kritju delodajalčeve odgovornosti in pripravimo primerjavo ponudb več zavarovalnic po enakih izhodiščih. Če vas zanima, kako je vaše podjetje pokrito v primeru regresnega zahtevka, nam pošljite povpraševanje.